Ambulanta za zdravljenje debelosti

Se borite s prekomerno telesno težo? Ste poskušali z dietami, ki niso bile uspešne ali nabirate voljo za
začetek hujšanja? Se sprašujete ali je hujšanje z zdravili primerno za vas?
Debelost je veliko več kot zadrega, ko iščete visoko konfekcijsko številko oblačila in v kruto
osvetljenih kabinah izbirate kopalke. In najpomembneje, ni vaša krivda.
Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1997 debelost opredelila kot kronično bolezen (WHO
2000).

Prevelika telesna teža izdatno poveča tveganje za nastanek številnih bolezni, kot so bolezni srca in
ožilja, sladkorna bolezen in rak. Poveča tudi tveganje za presnovni sindrom, dislipidemijo, možgansko
kap, nealkoholno zamaščenost jeter, gastroezofagealno refluksno bolezen, spalno apnejo, astmo,
neplodnost, osteoartritis, depresijo in druge resne bolezni.
Priznanje debelosti kot kronične bolezni je ključni korak pri zagotavljanju ustrezne obravnave in
zdravljenja bolnikov z debelostjo. Zdravila za zdravljenje debelosti so namenjena tistim, pri katerih je
debelost že povzročila bolezenske spremembe in tistim, ki jim sprememba življenjskega sloga ni
prinesla primernih rezultatov in imajo povišano tveganje za razvoj drugih kroničnih bolezni.
Zdravila za hujšanje so zmeraj del celostnega pristopa k zdravljenju debelosti. Pomagajo vam tako, da
vplivajo na presnovne in hormonske poti v možganih ter tako zmanjšajo apetit, povečajo občutek
sitosti, utišajo prehranski šum in upočasnijo praznjenje želodca. Uporabljajo se pod zdravniško
kontrolo, da izguba telesne teže poteka čimbolj varno in s strokovnimi nasveti.
Zdravila se uporabljajo v obliki podkožnih injekcij enkrat na teden. Predpisujemo dve učinkovini.
Semaglutid (Wegovy), ki je agonist GLP 1 receptorja in zmanjša občutek lakote in pogosto
hrepenenje po hrani ter poveča občutek sitosti in polnosti želodca.
Tirzepatid (Mounjaro), je agonist GLP 1 in GIP receptorja, zato je njegovo delovanje še močnejše kot
pri semaglutidu. Stranski učinki so pri obeh zdravilih večinoma prehodni in se kažejo kot slabost,
bruhanje, driska. Redko pa se lahko pojavi akutno vnetje trebušne slinavke in akutno vnetje žolčnika
pri ljudeh z obstoječimi žolčnimi kamni.
Kdaj govorimo o debelosti?
Diagnozo debelost postavimo, ko znaša vaš indeks telesne mase več kot 30kg/m².
Kategorija prehranjenosti ITM (kg/m²)
premajhna telesna teža <18,5
normalna telesna teža 18,5–24,9
čezmerna telesna teža 25,0–29,9
debelost ≥30
debelost razreda I 30,0–34,9
debelost razreda II 35,0–39,9
debelost razreda III ≥40

Ker pa smo ljudje različno grajeni, z različnim odstotkom mišične mase, včasih samo ITM ni dovolj za
opredelitev debelosti. Debelost je kronična bolezen pri kateri se kopiči prekomerno maščevje, ki ga
lahko diagnosticiramo z meritvami obsega pasu, bokov in računanjem razmerja pas-boki in pas -
telesna višina. Direktno pa lahko prekomerno kopičenje maščobnega tkiva ocenimo z bioimpendanco
in DEXA.
Maščobo, ki se nabira v trebušni votlini, imenujemo visceralna maščoba in je povezana s povečanim
tveganjem za presnovne bolezni in bolezni srca in ožilja. Količino visceralne maščobe lahko ocenimo z
meritvijo obsega pasu in računanjem razmerja med obsegom pasu in bokov, ter obsegom pasu in
telesne višine.
Tveganje za bolezni je povišano, kadar je :
Obseg pasu
Ženske ≥ 88cm

Moški ≥ 102cm
Razmerje pas-boki
Ženske ≥ 0,80
Moški ≥ 0,95
Razmerje pas-višina
≥ 0,5 za oba spola
Kdaj priporočamo zdravljenje debelosti z zdravili?
Kadar je vaš ITM ≥30 kg/m² ali kadar je ITM ≥ 27 kg/m² in že imate prisotne spremljajoče bolezni
(sladkorna bolezen, visok krvni tlak, dislipidemija…) in seveda, kadar ukrepi brez zdravil niso
zadostovali, vi pa imate poleg diagnoze debelost tudi povišano tveganje za razvoj z debelostjo
povezanih bolezni.
Pred zdravljenjem opravimo temeljit pregled in meritve telesa. Laboratorijski izvidi, ki jih
potrebujemo so kompletna krvna slika, sladkor na tešče, lipidogram, TSH, jetrni testi, urea, kreatinin,
elektroliti, ki naj ne bodo starejši od treh mesecev.